 Splošni in zemljepisni podatki |
 |
|
 Površina: 56.542 km2
Površina ozemeljskega morja: 31.067 km2
Število prebivalcev: 4.381.352
Glavno mesto: Zagreb, 770.058 prebivalcev
Dolžina morske obale: 5.835 km, od tega 4.058 km obale
otokov, kamnitih sten in čeri
Število otokov, kamnitih sten in čeri: 1.185 - od tega
je 67 naseljenih otokov, največja sta Krk in Cres
Najvišji: Dinara 1.831 m nadmorske višine
Podnebje: v notranjosti države zmerno celinska z vročimi
in suhimi poletji ter blagimi in vlažnimi zimami
- gorska področja: sveža poletja in ostre zime z veliko
snega
- obalna področja: sredozemska klima z vročimi in suhimi
poletji ter blagimi ali vlažnimi zimami
- povprečna januarska temperatura:
v notranjosti od -1 do 3° C; gorska področja od -5 do 0°
C; obala od 5 do 10°C
- povprečna temperatura v avgustu:
v notranjosti od 22 do 26° C; gorska področja od 15 do 20°C;
obala 26 do 30°C
Sestava prebivalstva: večina prebivalcev so Hrvati, manjšine
pa so: Srbi, Muslimani, Slovenci, Italijani, Čehi in drugi
Vere: večina prebivalcev je pripadnikov rimskokatoliške
vere, manjši del pa je pravoslavnih in pripadnikov islamske
verske skupnosti
Uradni jezik: hrvaški, latinica
|
| Osnovni zgodovinski podatki |
|
|
Okoli 400 p.n.š. - na jadranskih otokih ustanovljene grške kolonije
Okoli 100 p.n.š. - Rimljani so zavladali na vzhodni obali Jadrana
305. - rimski cesar Dioklecijan začne živeti v svoji palači v
današnjemu Splitu
Okoli 600 - Hrvati se pričnejo priseljevati na območje današnje
Hrvaške
852. - knez Trpimir izda prvi ukaz v katerem je v uradnih spisih
prvič omenjeno ime Hrvaške
925. - prva omemba prvega hrvaškega kralja Tomislava, ki je združil
panonsko in dalmatinsko Hrvaško
1102. - po smrti zadnjega domačega kralja Petra Svačića vstopi
Hrvaška v združenje z Ogrsko
1527. - hrvaški parlament se zaradi nevarnosti vdora Turkov odloči
in prestol dodeli dinastiji Habsburžanov
1699. - Hrvaška se osvobodi izpod turške oblasti
1815. - po kratkotrajni francoski vladavini se skoraj cela današnja
Hrvaška pridruži Habsburški monarhiji
1847. - uraden jezik na Hrvaškem postane hrvaščina
1848. - ban Josip Jelačić je obranil Hrvaško pred madžarskim
poskusom okupacije in združil vse hrvaške pokrajine
1918. - Hrvaška postane po razpadu Avstro-ogrske monarhije v
I. svetovni vojni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se
kasneje preimenuje v Jugoslavijo
1941. - nemške in italijanske sile okupirajo tedanjo Jugoslavijo.
Prične se organiziran partizanski odpor, ki ga znotraj Jugoslavije vodijo
hrvaški antifašisti
1945. - proglašena je Federativna Narodna Republika Jugoslavija
in današnja Hrvaška je tedaj kot del nje postala federativna republika
1990. - po II. svetovni vojni so v republiki Hrvaški prve večstrankarske
volitve
1991. - Hrvaška je proglasila samostojnost, prične se srbski
upor, ki ga podpre in mu nudi pomoč Jugoslovanska narodna vojska iz
Beograda
1992. - Hrvaška postane članica Združenih narodov
1995. - Hrvaška vojska je zatrla srbski separatistični upor
2001. - Hrvaška je podpisala sporazum o stabilizaciji in pridružitvi
k Evropski uniji
| Kulturno-zgodovinska dediščina |
|
|
Hrvaška ima iz vseh obdobij, zahvaljujoč pestrim zgodovinskim
dogodkom in prepletanju vplivov različnih kultur, zelo veliko
kulturno - zgodovinskih spomenikov. Za njeno obalo so značilni
vplivi sredozemske kulture, številni spomeniki iz obdobja antike,
rimskega obdobja, zgodnjega srednjega veka, romantična sakralna
dediščina in vrsta ohranjenih značilnih mediteranskih urbanih
enot. Celinska Hrvaška se kot del srednjeevropskega kulturnega
prostora ponaša s številnimi svetovno znanimi zgodovinskimi
najdišči, starimi zgradbami, trdnjavami in dvorci iz poznega
srednjega veka ter kulturnimi spomeniki in arhitekturo iz obdobja
baroka.
BELEC - cerkev sv. Marije Snežne iz 17. - 18. stoletja,
z baročno opremo neprecenljive vrednosti.
DUBROVNIK - eno od najlepše ohranjenih utrjenih srednjeveških
mest v Sredozemlju, večinoma je bilo zgrajeno med 13. in 16.
stoletjem, mestno obzidje in stolpi so povsem ohranjeni, Knežev
dvorec, stolna cerkev (katedrala), palača Sponza, frančiškanski
samostan, graščina Lovrijenac. Staro mestno jedro je del UNESCO-ve
kulturne dediščine.
DJAKOVO - veličastna stolna cerkev (katedrala) škofa
J. J. Strossmayerja iz 19. stoletja
HLEBINE - vas pri Koprivnici, zibelka hrvaške naivne
umetnosti
HVAR - lepo ohranjena zgodovinska celota iz 15. stoletja,
obkrožena z obzidjem; najstarejše mestno gledališče v Evropi
(leto 1612)
KNIN - srednjeveška trdnjava nad mestom; v okolici eno
od hrvaških najbogatejših srednjeveških arheoloških najdišč
KRAPINA - paleontološko najdišče Hušnjakovo, eno od svetovno
najpomembnejših najdišč Neandertalcev LEPOGLAVA - zgradbe pavlističnega
samostana s cerkvijo sv. Marije, v kateri je bila osnovana prva
višja šola na Hrvaškem
MARIJA BISTRICA - glavno hrvaško romarsko središče s
cerkvijo sv. Marije
MOTOVUN - slikovito srednjeveško mestece-muzej na vrhu
hriba
NIN - starohrvaški cerkvici sv. Križa i sv. Nikole iz
11. stoletja
OSIJEK - zgodovinsko urbanistično jedro Tvrđa z nizom
dragocenih zgradb iz 18. i 19. stoletja
OSOR na Cresu - zgodovinsko mestece z antičnimi in srednjeveškimi
zgradbami in ohranjenim obzidjem
OTAVICE pri Drnišu v Dalmatinski zagori - mavzolej družine
Meštrović
PAG - ohranjena urbana celota načrtno zgrajenega mesta
iz 15. stoletja
POREČ - zgodovinska urbanistična celota; Eufrazijeva
bazilika iz 6. stoletja eden od najpomembnejših zgodnje bizantinskih
spomenikov Sredozemlja, del UNESCO-ve svetovne dediščine
PULA - Rimski amfiteatar iz 1. stoletja, tretji največji
na svetu, rimska Zlata vrata
RIJEKA - grad na Trsatu in svetišče sv. Marije od Lorette
ROVINJ - zgodovinska urbanistična celota s cerkvijo sv.
Eufemije iz 18. stoletja
SOLIN - arheološko najdišče z ostanki velikega rimskega
mesta Salone in vrsto zgodnjekrščanskih spomenikov
SPLIT - zgodovinsko jedro z antično Dioklecijanovo palačo
je eno od najpomembnejših ohranjenih pozno rimskih zgodovinskih
spomenikov in je del UNESCO-ve svetovne dediščine; stolna cerkev
(katedrala) sv. Dujma, starohrvaška cerkev svete Trojnosti in
druge znamenitosti
ŠIBENIK - zgodovinsko mestno jedro z znamenito renesančno
katedralo sv. Jakova, delom Juraja Dalmatinca in Nikole Firentinca
in vrsto palač in cerkva
TRAKOŠĆAN - romantični dvorec nad istoimenskim jezerom
TROGIR - zgodovinsko mesto na otočku s katedralo iz 13.
stoletja in znamenitim portalom mojstra Radovana, del UNESCO-ve
svetovne dediščine
VARAŽDIN - dobro ohranjena baročna urbana celota; vrsta
dragocenih palač, cerkva in samostanov; veličastno Staro mestno
jedro in mestno pokopališče iz 19. stoletja, znano po edinstveni
hortikulturi
VELIKI TABOR v Hrvaškem zagorju - najlepše ohranjena
renesančna graščina iz 16. stoletja
VUKOVAR - predzgodovinsko arheološko najdišče Vučedol,
eno od najpomembnejših najdišč iz neolitika v Evropi; dvorec
Eltz je bil med srbskim napadom na Vukovar l. 1991 zelo poškodovan
ZADAR - zgodovinsko urbana celota z ohranjenim obzidjem,
več antičnih in zgodnjesrednjeveških spomenikov - rimski forum
in edinstvena predromanična krožna cerkev sv. Donat iz 9. stoletja
ZAGREB - zgodovinska urbanistična celota srednjeveškega
Gornjega grada (Zgornje mesto) in Kaptola, načrtovano zgrajen
Donji grad (Spodnje mesto) iz druge polovice 19. stoletja z
vrsto parkov v obliki podkve, zagrebška stolna cerkev (katedrala)
je najznamenitejša v državi.
|
| Najpomembnejši muzeji |
|
|
 DUBROVNIK - Arheološki muzej,
Etnografski muzej, Muzej sodobne zgodovine, Pomorski muzej,
Zakladnica stolne cerkve (katedrale), Dom Marina Držića
ČAKOVEC - Muzej Međimurja
GOSPIĆ - Muzej Like, v bližnjem Smiljanu v rojstnem mestu
Nikole Tesle je njegova biografska zbirka
HLEBINE - Galerija naivne umetnosti, Muzejska zbirka
Ivana Generalića
KARLOVAC - Mestni muzej Karlovac
KLANJEC - Galerija kiparja Antuna Augustinčića
KRAPINA - Muzej razvoja in najdišče pračloveka Hušnjakovo,
Muzej Ljudevita Gaja
KUMROVEC - Stara vas - edinstven etnološki muzej z originalnimi
vaškimi hišami, med katerimi je tudi rojstna hiša Josipa Broza-Tita
MAKARSKA - Malakološki muzej (zbirka morskih školjk),
Mestni muzej Makarska
OSIJEK - Muzej Slavonije, Galerija Likovnih Umetnosti
PAZIN - Etnografski muzej Istre, Muzej mesta Pazin
PULA - Arheološki muzej Istre, Zgodovinski muzej Istre
SPLIT - Muzej hrvaških arheoloških spomenikov, Arheološki
muzej Split, Galerija kiparja Ivana Meštrovića
TRAKOŠĆAN - Graščina Trakošćan - muzej v gradu z veliko
zbirko starega orožja
VARAŽDIN - Mestni muzej Varaždina v Starem mestu - Zgodovinski
oddelek in i Entomološki oddelek (zbirka žuželk)
ZADAR - Arheološki muzej Zadra, Narodni muzej Zadra,
Pomorski muzej, Stalna razstava cerkvene umetnosti,
ZAGREB - Arheološki muzej, Etnografski muzej, Hrvaški
muzej naivne umetnosti, Moderna galerija Zagreb, Muzej mesta
Zagreb, Muzej Mimara z umetninami iz vseh obdobij, Muzej umetnosti
in obrti, Muzej naravoslovnih znanosti, Muzej sodobne umetnosti,
Strossmayerjeva galerija starih mojstrov HAZU, Tehnični muzej
|
| Pomembni kulturni dogodki |
|
|
DUBROVNIK - Dubrovniški
poletni festival - gledališke in glasbene prireditve (julij-avgust)
DJAKOVO - DJakovačke vezenine - festival slavonske
narodne dediščine (julij)
GROŽNJAN - v osrednji Istri - Grožnjanski glasbeni
večeri (julij-avgust)
DJURDJEVAC - Picokijada festival folklore (junij)
KRK - Krški poletni festival - koncerti klasičnih glasbenikov
(julij-avgust)
OSOR - na Cresu, Osorski glasbeni večeri (julij-avgust)
SINJ - Sinjska alka, viteška tekmovanja (avgust)
SPLIT - Splitski poletni festival - gledališke in glasbene
prireditve (julij-avgust)
ŠIBENIK - Mednarodni otroški festival (junij-julij)
VARAŽDIN - Varaždinski baročni večeri (september-oktober)
VINKOVCI - Vinkovški jesenski festival folklorne dediščine
Slavonije (september)
ZAGREB - Zagrebški poletni festival (julij-avgust),
Mednarodni festival avantgardnih gledališč (junij-julij),
Mednarodni festival folklore (julij), Bienalni festival sodobne
glasbe (april), Mednarodni lutkarski festival (avgust-september),
Svetovni festival animiranih filmov (junij)
CRIKVENICA, DUBROVNIK, LASTOVO, NOVI VINODOLSKI, RIJEKA,
SAMOBOR, SENJ - Karneval (januar-februar, Novi Vinodolski
in Senj, tudi v juliju in avgustu) |
| Nekateri znani Hrvati |
|
|
 |
 |
BOŠKOVIĆ, RUDJER (1711-1787.) fizik, matematik in
astronom, eden od najbolj učenih mož svojega časa, predhodnik
sodobne fizike, utemeljitelj dinamične atomistike
BROZ-TITO, JOSIP (1892-1980.) politik in državnik,
med drugo svetovno vojno organizator protifašistične vstaje
v bivši Jugoslaviji
DRŽIĆ, MARIN (1508-1567.) književnik; kronist Dubrovniške
republike, eden od največjih renesančnih komediografov (predhodnik
Moliera)
GENERALIĆ, IVAN (1914-1992.) naivni slikar; ustanovitelj
svetovno znane Hlebinjske slikarske šole
GETALDIĆ, MARIN GHETALDUS (1566-1606.) matematik, znan
po tem, da je v geometrijo vnesel algebro, tudi pionir v izdelovanju
konusnih leč
GUNDULIĆ, IVAN (1589-1638.) književnik; znan po epu
"Osman", ki poveličuje svobodomiselni duh Dubrovniške republike
KLOVIĆ, JULIJE (1498-1578.) slikar, največji evropski
slikar miniatur svojega časa, slikal za rimskega papeža in
za družino Medici v Firencah
KRLEŽA, MIROSLAV (1893-1981.) največji sodobni hrvaški
in eden od najpomembnejših srednjeevropskih književnikov prve
polovice 20. stoletja, utemeljitelj hrvaške leksikografije
LISINSKI, VATROSLAV (1819-1854.) skladatelj, leta 1846
je napisal prvo hrvaško opero "Ljubezen in zloba"
LUPIS, IVAN (1813-1875.) pomorski častnik iz Reke,
izumitelj torpeda, ki so ga leta 1866 prvič izdelali v tovarni
Whitehead na Reki
MARIN (4. stoletje) kamnosek z otoka Raba, ustanovitelj
San Marina, prve republike v Evropi
MEŠTROVIĆ, IVAN (1883-1962.) znameniti hrvaški kipar,
znan po veličastnih kipih z narodno tematiko; deloval je v
ZDA, njegov najbolj znan kip je "Indijanci" v Chicagu
PENKALA, SLAVOLJUB (1871-1922.) izumitelj tehničnega
svinčnika in nalivnega peresa - leta 1906 in prvega hrvaškega
dvosedežnega letala
POLO, MARCO (1254-1324.) benečanski pustolovec in raziskovalec,
zaslužen za odkritje Kitajske; domnevno prihaja z otoka Korčula
PRELOG, VLADIMIR (1906-1998.) kemik, deloval v Švici,
dobitnik Nobelove nagrade za kemijo leta 1975
RADIĆ, STJEPAN (1871-1928.) politik, ustanovitelj Hrvaške
kmečke stranke, demokrat in borec za osvoboditev Hrvaške;
v Skupščini Kraljevine Jugoslavije umrl za posledicami atentata
RUŽIČKA, LAVOSLAV (1887-1976.) kemik, deloval v Švici,
dobitnik Nobelove nagrade za kemijo leta 1939
SCHWARTZ, DAVID (1852-1897.) konstruktor letala s kovinsko
konstrukcijo; Ferdinand Zeppelin je kupil njegova dela in
po njih zgradil letalo, ki nosi njegovo ime
STARČEVIĆ, ANTE (1823-1896.) politik, ustanovitelj
Hrvaške stranke prava, zagovornik politike popolne neodvisnosti
Hrvaške; imenovan "oče domovine"
STEPINAC, ALOJZIJE (1898-1960.) zagrebški nadškof,
kardinal in teolog, med II. svetovno vojno je javno obsodil
fašistični pregon; po prihodu komunistične oblasti je bil
zaprt. Umrl v pregnanstvu. Proglašen za mučenika. (beatifikacija
1998)
TESLA, NIKOLA (1856-1943.) fizik, deloval v ZDA, eden
od največjih izumiteljev na področju elektrotehnike; na slapovih
Niagare projektiral prvo hidroelektrarno na izmenični tok,
postavil temelje za radarske naprave; po njemu se imenuje
merska enota za magnetno indukcijo (Tesla - T)
TUĐMAN, FRANJO (1922-1999.) politik in zgodovinar,
sodelavec protifašističnega gibanja. S komunističnim režimom
je zaradi boja za hrvaške nacionalne pravice prišel v spor;
ustanovil Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ), ki je na prvih
večstrankarskih volitvah leta 1990 tudi zmagala, prvi predsednik
neodvisne hrvaške države
VRANČIĆ, FAUST (1551-1617.) izumitelj, filozof in leksikograf;
predvidel je vrsto tehničnih izumov, med drugimi tudi padalo
VUČETIĆ, IVAN (1858-1925.) eden od izumiteljev daktiloskopije,
metode za ugotavljanje istovetnosti oseb z jemanjem prstnih
odtisov |
| Narodni parki |
|
|
|
BRIJONI (BRIJUNI) - skupina dveh večjih in dvanajst
manjših otokov ob zahodni obali Istre, ohranjena sredozemska
vegetacija, živalski vrt v naravi, antična kulturna dediščina.
Otočki so tudi zato, ker so izjemno lepi, že več kot sto let
priljubljeno letovišče državnikov z vsega sveta.
KORNATI - so najbolj razgibana skupina sredozemskih
otokov, ki je sestavljena iz 140 nenaseljenih otokov, otočkov
in skalnatih sten, pravi labirint morja in kamenja, skupina
je znana po visokih skalnatih stenah in neobičajnih reliefnih
oblikah, med pomorščaki je zelo priljubljen cilj; v Narodnem
parku je marina Piškera, v bližini pa še osem drugih marin.
KRKA - najlepša hrvaška kraška reka, narodni park je
proglašen od Knina do Skradina; globoki kanjoni so vrezani
v apnenčaste ploščadi; med mnogimi slapovi so jezera, najbolj
znana slapova sta Skradinski Buk in Roški slap. Med tema slapovoma
je otoček Visovac s frančiškanskim samostanom, ki stoji na
mestu, kjer se reka razširi v jezero.
MLJET - otok jugozahodno od Dubrovnika; zahodni del
otoka je nacionalni park z dvema globokima zalivoma, ki ju
zaradi zelo ozkega prehoda na odprto morje imenujejo jezeri;
bogata in raznolika sredozemska vegetacija, dragoceni antični
spomeniki in benediktinski samostan iz 12. stoletja na otočku
sredi zaliva, ki spominja na jezero.
PAKLENICA - Narodni park na južni strani največje hrvaške
gorske gmote Velebit, ki se razteza od najvišjih vrhov in
vse do morja, dva vznemirljiva kanjona, Velika Paklenica in
Mala Paklenica; množica neobičajnih kraških reliefnih oblik,
cela vrsta pečin, bogata in pestra flora in favna; veličastna
pokončna stena, znana kot Anića Kuk je med najpopularnejšimi
stenami za plezalni trening hrvaških alpinistov.
PLITVIČKA JEZERA - najlepši in najbolj znan hrvaški
narodni park, del UNESCO-ve Svetovne dediščine, leži ob glavni
cesti, ki povezuje Zagreb in Dalmacijo; 16 malih jezer je
medsebojno povezanih s slapovi, ki jih je narava oblikovala
z odlaganjem sadre, gosti bukovi gozdovi in gozdovi jelke,
ki ponekod izgledajo kot pragozdovi, številne živalske vrste,
(tudi rjavi medved), za obiskovalce je za ogled s posebnimi
vozili in električnimi trajekti organiziran prevoz.
RISNJAK - gorska gozdna gmota severno od Reke, zajema
področje izvira reke Kolpe; zaradi lege na prehodu med Alpami
in Dinaro najdemo tu na relativno majhnem področju različne
rastlinske in živalske vrste: rjavega medveda, risa, divjo
kozo, orla; prekrasen gozd, kraški pojavi in čudovite razgledne
točke privabljajo številne planince.
SEVERNI VELEBIT - zaradi svoje naravne lepote najlepši
in najprivlačnejši del vrha Velebita. Zajema visoko zaščitene
rezervate Rožanski in Hajdučki kukovi s čudovitimi kraškimi
oblikami in Lukovo jamo, eno najglobljih na svetu ter zelo
znan Velebitski botanični vrt. |
| Naravni parki |
|
|
Naravni parki so prelepa obširna
naravna ali obdelana področja z visokimi ekološkimi merili
, merili za vzgojo in izobraževanje, kulturo in zgodovino
ter turizem in rekreacijo.
BIOKOVO - veličastna kraška gora nad Makarsko riviero;
pestra flora in favna, čudovite razgledne točke.
KOPAČKI RIT - veliko močvirnato področje ob izlivu
Drave v Donavo, bogat rastlinski in živalski svet, še posebej
močvirne ptice, jeleni in divje svinje.
LONJSKO POLJE - eno od največjih močvirij v Evropi,
ob reki Savi, vzhodno od Siska, nepregledni hrastovi gozdovi,
bogat svet ptic, posebej štorkelj.
MEDVEDNICA - gorska gmota nad Zagrebom, najpomembnejša
rekreacijska točka Zagrebčanov, ohranjeni bukovi gozdovi in
gozdovi jelke, zanimive špilje in globoka potočna korita.
TELAŠĆICA - velik in ozek zaliv na Dugem otoku, poleg
NP Kornati, priljubljen cilj pomorcev, majhno jezero ob morju
in na morski strani najvišje hrvaške čeri (tudi do 180 m).
VELEBIT - največja in najlepša hrvaška gora; Velebit
je zaradi enkratnih pokrajin in rastlinskega ter živalskega
sveta proglašen za Svetovni rezervat biosfere, največje zaščiteno
področje v državi, zajema tudi NP Paklenica in Severni Velebit.
ŽUMBERAK-SAMOBORKO GORJE - zahodno od Zagreba, širne
livade, slikovite vasi s poudarjeno pokrajino in globokimi
kanjoni.
PAPUK - največje gorovje v Slavoniji, znano po gozdovih
in deloma vulkansko pokrajino.
UČKA - gora na vzhodu Istre, nad kvarnersko obalo.
Zanimiva pokrajina in rastlinje, veličastne razgledne točke.
VRANSKO JEZERO - največje hrvaško jezero, nedaleč od
Zadra; zaradi bližine morja živijo v njem morske in sladkovodne
ribe, znano tudi po bogatem svetu ptic. |
| Druga zaščitena področja |
|
|
- dva strogo zaščitena naravna rezervata
- 73 posebnih rezervatov (botanični, geomorfološki, hidrološki,
ihtiološki, ornitološki, morski, zoološki, gozdni), 27 parkov-gozdov,
28 značilnih pokrajin, 75 primerov naravnih znamenitosti
(geološki, geomorfološki, hidrološki, paleontološki, redki
primerki dreves) in 120 hortikulturnih področij (arboretumi,
botanični vrtovi, parki, posamezno drevje in logovi)
- celotna površina zaščitenih področij je 4.585 km, 8 odstotkov
površine Hrvaške; zaščitenih je tudi 380 živalskih in 44
rastlinskih vrst
Druge pomembne naravne znamenitosti:
REKA DRAVA - ena največjih rek v Evropi, dobršen del
njene okolice je predlagan za svetovni rezervat biosfere
REKA DOBRA - v Karlovcu, znana po svoji čistosti, bogastvu
rib, in privlačnih kanjonih ter brzicah, na katerih organizirajo
splavarjenje, kajakaštvo in vožnjo s kanuji
REKA MREŽNICA - v Karlovcu z vrsto slapov na sadrnih
ovirah; privlačni kanjoni in priljubljena kopališča
BELE SKALE in SAMARSKE SKALE (BIJELE STIJENE in
SAMARSKE STIJENE) - na planini Bjelolasica v Gorskem
Kotarju; množica nenavadnih kraških oblik v divji in gozdnati
pokrajini, strogo zaščitene kot naravni rezervat
HUDIČEV PRELAZ (VRAŽJI PROLAZ) - v Skradu v Gorskem Kotarju;
slikovit ozek kanjon, zastrašujoča steza, ki vodi skozi skale;
na vhodu v kanjon je privlačen slap Zeleni vir
LIMSKI KANAL (LIMSKI ZALJEV) - slikovit globok morski
zaliv na zahodni obali Istre, zaradi svoje ožine in strmih sten
spominja na norveške fjorde
REKA GACKA - v Liki pri Otočcu; z vrsto slikovitih izvirov
in starih vodnih mlinov, znana kot eno od najpomembnejših mest
v Evropi za lov na postrvi
ZLATI RT (ZLATNI RAT) v BOLU na BRAČU - mnogi menijo,
da je to najlepša plaža na Jadranu, rt je prekrit z drobnim
kamenjem, ki se premika skupaj z valovi, po sredini rta je lep
borov gozd
MODRO JEZERO in RDEČE JEZERO (MODRO JEZERO in
CRVENO JEZERO) - jezera v Imotskem v Dalmatinski Zagori;
edinstvena kraška znamenitost z dvema zelo globokima jamama
(Rdeče jezero je globoko 500 metrov)
MODRA JAMA (MODRA ŠPILJA) - pečina na otoku Biševo na
odprtem morju; v bližini otoka Visa, znamenita po modri barvi,
po mnenju mnogih veliko lepša od podobne in mnogo bolj znane
jame na Capriju
USTJE NERETVE (DELTA NERETVE) - na jugu države, edinstveno
močvirnato področje z značilno vegetacijo trsja, znano kot zbirališče
velikega števila ptic
|
| Šport, rekreacija, zabava |
|
|
 
Športni tereni: večina hotelov
in kampov na Jadranu ima številne športne terene za tenis,
košarko, odbojko na mivki itd. Posebej popularen je tenis
- Umag in Zagreb gostita ATP turnir, medtem ko Bol na Braču
gosti WTA turnir.
Šport na vodi: v večjih turističnih središčih lahko
najamete čoln, opremo za ribolov in potapljanje, prav tako
so Vam na voljo številne šole potapljanja in jadranja na deski.
Na rekah Dobri in Cetini je organiziran rafting. Kajakaštvo
in vožnjo s kanujem na divjih vodah sta organizirana na rekah
Kolpi, Korani, Mrežnici, Cetini in Uni.
Planinarjenje: urejene planinske poti, planinski domovi
in zavetja so na vseh večjih planinah, še posebej v Gorskem
Kotarju, na Velebitu, Učki, Mosoru, Biokovu, Medvednici, Žumberački
gori, Ivančici in Papuku.
Stadioni za olimpijske športe in velike športne dvorane
so v Zagrebu in Splitu, kjer organizirajo Svetovne študentske
igre (Univerziada) in Mediteranske igre. Večji stadioni in
športne dvorane so tudi v drugih večjih mestih.
Zabava: večidel imajo hoteli višje kategorije casinoje
in nočne klube, posebej Zagreb, Opatija, Umag, Poreč, Rovinj,
Pula, Dubrovnik. Vsa večja mesta in pomembnejša turistična
mesta na Jadranu imajo diskoteke, poleti pa organizirajo plesne
večere in različne zabavne prireditve kar na prostem. |
|
